Drage moje,
živimo v posebnem času, v katerem se ženske prebujajo in s svojo prisotnostjo prebujajo tudi druge, da postanejo bolj pristne, bolj pogumne in bolj zveste sebi. Ne zato, ker bi želele voditi druge, ampak zato, ker si upajo biti zveste sebi in hoditi svojo pot.
Ko ženska resnično začne poslušati sebe, ko si dovoli začutiti svojo resnico in ji slediti, se nekaj spremeni. Ne le v njej, temveč tudi v svetu okoli nje.
Njena moč ni v glasnosti, temveč v miru.
Njena lepota ni v popolnosti, temveč v pristnosti.
Njena modrost ni v tem, da ima vse odgovore, temveč da zaupa svoji notranji poti.
Prebujena ženska ne prepričuje.
Ne dokazuje.
Ne tekmuje.
Preprosto je.
Vsaka od nas nosi v sebi to žensko.
Morda še spi.
Morda se že prebuja.
Morda pa je pripravljena, da končno poleti v svoj najmočnejši izraz. 
