Danes je polna luna v Ovnu, ki prinaša razjasnitev, zaključke in nov začetek. Name bo še posebej močno vplivala, saj je na stopinji, ki skorajda pokrije moje rojstno Sonce v Ovnu – v 5. hiši ustvarjalnosti, srčnosti, poguma, notranjega ognja in pristnega izraza.
Ta polna luna me spominja na življenjsko lekcijo, ki sem jo osvajala v zadnjem letu:
Iz delovanja preiti v ustvarjanje.
Ne več potiskati, ampak dovoliti.
Ne več dokazovati, ampak izražati.
Ne več loviti ciljev, ampak postati pretočna za tisto, kar me želi najti.
Ustvarjati z notranjim ognjem in srčno energijo.
Ne iz potrebe, temveč iz navdiha.
Navdih pa se rodi v preprostosti.
Ko sem si dovolila preprostost, je življenje postalo mehko.
Ko sem spustila potrebo po dokazovanju, se je moje telo sprostilo, srce umirilo, dih poglobil.
V tišini jutra, ob skodelici kave, v miru po jogi … tam najdem odgovore, ki jih hrup zunanjega sveta nikoli ne zna dati.
Preprostost mi poglablja stik s sabo.
Tam se rojeva jasnost, tam se prebuja ustvarjalnost, tam nastaja tisti občutek notranjega obilja, ki ga nič zunanjega ne more nadomestiti.
Preprostost me vrača v to resnico:
da je prava moč v lahkotnosti,
da obilje raste iz miru
in da največ ustvarim takrat, ko samo sem – pristna, povezana in živa. 
Dovolj je, da sem – tukaj, zdaj, z vsem, kar sem.
Ne potrebujem več velikih dokazov.
Ne potrebujem več biti povsod.
Ni mi treba teči za rezultati.
Ko sem preprosta, sem pretočna.
Ko sem pretočna, pride vse, kar je usklajeno z menoj.
In morda se prav zdaj vse v meni pripravlja na nov preboj.
Preboj ne pride s silo, ampak s sprostitvijo.
Pride takrat, ko si dovolim biti v stiku s sabo – v miru s tem, kar je.
Preprostost ni odrekanje.
Je povabilo – da živimo globlje, mehkeje, resnično.
Da z manj hrupa slišimo več srca. 
